Ko bi, pa ne gre ;)

Ponavadi se mi dogaja ravno obratno v vročih popoldnevih, ko vem, da bi moral it na tek, po planirani trasi, pa se mi ne da in ne da... Tako se nekako mukoma odpravim in naredim začrtano pot, no včasih nekoliko skrajšano varianto ;) Načeloma takoj ko začnem se že počutim o jeeeeee super... Kaj šele na koncu... Kar razganja me od viška energije.

Tega pa ne morem reči za pretekli mesec.... Namreč po teku iz Cerknice do Portoroža, se mi naslednji dan (2.7.) pojavi razbijanje srca, postaja mi slabo, vrti se mi....???A bom zlezu skp??? Kaj se dogaja..? Jah nič, k zdravniku, očitno sem nekoliko dehidriran in izmučen od zadnjih dveh tednov, ki so bili tekaško precej naporni - 16.6. GM40, čez teden redni krajši teki, 24.6. tek iz Cerknice do Kočevja, čez teden prav tako nekaj teka, 30.6. in 1.7. tek iz Cerknice do Portoroža... itd...

Pa počivam en dan, pa drugi dan, stanje pa nič boljše... Pijem regeneracijske napitke, jem normalno, glava pa kot da ni moja. Vrtoglavica, bolečine, zmedenost, utrujenost, kot še nikoli, razbijanje srca v mirovanju, neprespanost zaradi prej omenjenih dejavnikov itd.... Skratka čudno za nekoga, ki je enkrat na dve leti pri zdravniku zaradi gripe ali podobnega, sedaj pa s telesom nič ne štima...

Pri zdravniku naredimo EKG, ki je OK, vzamejo kri in ni sledi o pomanjkanju elektrolitov...Tudi če ej bilo, sem že nadoknadil...  Kaj mi pa potem je... Pravijo, da očitno sem preforsiran, naj počivam in bo minilo... Počutje - ???? za umret...;) Napotijo me še na Nevrološko kliniko, ker sem lokalno postajal mravljinčast in zenice so bile različno široke... svašta.... Na nevrološki ugotovijo, da je vse OK, očitno je le telo nekoliko raztreseno... ok, ok, prav...

Pa počivajmo, če je že potrebno... pa saj drugega nisem niti mogel... OK, po celotedenskem ležanju in sedenju je napočil čas, ko smo imeli dogovorjeno za morjeeeeee.... Mah kje se mi da še na morje, če ne morem nič, res nič... grozaaa.

V petek planiran odhod, ampak se ne zberem in opogumim za odhod, zato počakava še eno noč (če bo slučajno kaj bolje :::)))) optimist zmešani). Nekoliko bolje, toda sredi noči me za nameček še uščipne v vratu, tako da se mi pričnejo še močne bolečine v glavi in vratu.... Super kombinacija vsega...

Namesto ob 4:00 uri se tako na morje odpraviva ob 11:00... Da ne govorim o gužvi pri trajektu... raje ne bi sedaj o tem ;)

Tako je sledilo 12 dni izležavanja, premikanja po plaži, brez enega samega teka, kljub temu, da sem imel vse trase, za skoraj vsak dan že v glavi... Še hodil sem težko... očitno to ni utrujenost... hmmmmm... Potem pa cel čas razmišljaš kaj ti je in je itak vse še slabše! Slabo počutje nikakor ne mine...

Prideva domov in me moja sestra (tudi moja osebna zdravnica - še dobro da imamo v zdravstvu veze, kako bi šele čakal povsod če jih ne bi imel ;)))) ) napoti na odvzem krvi da pregledamo še delovanje ščitnice...
REZULTATI čez nekaj dni povedo, da imam res malenkost povišan TSH, ostalo vse OK, tudi znakov kakšne borelije ni... Očitno je to to... HIPOTIROZA ali premajhno delovanje ščitnice. Sedaj je to prišlo do izraza, ker je telo bilo precej utrujeno od vseh tekov (po eni strani še dobro da je, ker večino ljudi se tega sploh ne zaveda, da ima težave s ščitnico, kar je najslabše, s časom pa ti peša tudi srce).... Še dobro, da tek ni kriv za to ;))))))) Ali pač? Mah neeeeee ;)))))

Da te lahko hormoni tako zdelajo si človek res ne more predstavljat... trenutno gre na bolje, toda slika mi še vedno zaostaja, pojavljajo se glavoboli, mravljinčki po telesu itd... utrujenost itak....

Čakam na ultrazvok ščitnice in pregled pri tirologu, ki bo določil ali se bo stanje izboljšalo sčasoma samo ali bo potrebno doživljensko jemat tabletke za nadomeščanje hormonov... Načeloma mi je vseeno, samo da se normalno počutim in normalno vidim, ter kar je najpomembneje, da normalno migam! ;)

Groza... ampak nekako že bo... počasi začenjam na kolesu obremenjevat telo, sem se tudi malo zredil (cca. 2 kg), je že čas da začnem ;))))

Po enem mesecu tekaške odsotnosti, se mi zdi, da nisem tekel že trinajst let ;) Komaj čakam, da se lahko zopet normalno obujem superge in zaženem na Slivnico ter cel čas po internetu iščem teke, ki se jih bom udeležil.

Včeraj celo naredil 20 km na kolesu... hurej ;))

Naj zaključim naslov - Zelo si želim teči, pa mi telo še ne da to v tej meri kot bi rad.... Sicer se pa zavedam - počasi se daleč pride ;)))

Upam, da se naslednjič javim z novim tekaškim ali kolesarskim podvigom ,)))
Do takrat pa bova z Lenčico počivala na sončku ;))))