torek, 31. julij 2012

Ko bi, pa ne gre ;)

Ponavadi se mi dogaja ravno obratno v vročih popoldnevih, ko vem, da bi moral it na tek, po planirani trasi, pa se mi ne da in ne da... Tako se nekako mukoma odpravim in naredim začrtano pot, no včasih nekoliko skrajšano varianto ;) Načeloma takoj ko začnem se že počutim o jeeeeee super... Kaj šele na koncu... Kar razganja me od viška energije.

Tega pa ne morem reči za pretekli mesec.... Namreč po teku iz Cerknice do Portoroža, se mi naslednji dan (2.7.) pojavi razbijanje srca, postaja mi slabo, vrti se mi....???A bom zlezu skp??? Kaj se dogaja..? Jah nič, k zdravniku, očitno sem nekoliko dehidriran in izmučen od zadnjih dveh tednov, ki so bili tekaško precej naporni - 16.6. GM40, čez teden redni krajši teki, 24.6. tek iz Cerknice do Kočevja, čez teden prav tako nekaj teka, 30.6. in 1.7. tek iz Cerknice do Portoroža... itd...

Pa počivam en dan, pa drugi dan, stanje pa nič boljše... Pijem regeneracijske napitke, jem normalno, glava pa kot da ni moja. Vrtoglavica, bolečine, zmedenost, utrujenost, kot še nikoli, razbijanje srca v mirovanju, neprespanost zaradi prej omenjenih dejavnikov itd.... Skratka čudno za nekoga, ki je enkrat na dve leti pri zdravniku zaradi gripe ali podobnega, sedaj pa s telesom nič ne štima...

Pri zdravniku naredimo EKG, ki je OK, vzamejo kri in ni sledi o pomanjkanju elektrolitov...Tudi če ej bilo, sem že nadoknadil...  Kaj mi pa potem je... Pravijo, da očitno sem preforsiran, naj počivam in bo minilo... Počutje - ???? za umret...;) Napotijo me še na Nevrološko kliniko, ker sem lokalno postajal mravljinčast in zenice so bile različno široke... svašta.... Na nevrološki ugotovijo, da je vse OK, očitno je le telo nekoliko raztreseno... ok, ok, prav...

Pa počivajmo, če je že potrebno... pa saj drugega nisem niti mogel... OK, po celotedenskem ležanju in sedenju je napočil čas, ko smo imeli dogovorjeno za morjeeeeee.... Mah kje se mi da še na morje, če ne morem nič, res nič... grozaaa.

V petek planiran odhod, ampak se ne zberem in opogumim za odhod, zato počakava še eno noč (če bo slučajno kaj bolje :::)))) optimist zmešani). Nekoliko bolje, toda sredi noči me za nameček še uščipne v vratu, tako da se mi pričnejo še močne bolečine v glavi in vratu.... Super kombinacija vsega...

Namesto ob 4:00 uri se tako na morje odpraviva ob 11:00... Da ne govorim o gužvi pri trajektu... raje ne bi sedaj o tem ;)

Tako je sledilo 12 dni izležavanja, premikanja po plaži, brez enega samega teka, kljub temu, da sem imel vse trase, za skoraj vsak dan že v glavi... Še hodil sem težko... očitno to ni utrujenost... hmmmmm... Potem pa cel čas razmišljaš kaj ti je in je itak vse še slabše! Slabo počutje nikakor ne mine...

Prideva domov in me moja sestra (tudi moja osebna zdravnica - še dobro da imamo v zdravstvu veze, kako bi šele čakal povsod če jih ne bi imel ;)))) ) napoti na odvzem krvi da pregledamo še delovanje ščitnice...
REZULTATI čez nekaj dni povedo, da imam res malenkost povišan TSH, ostalo vse OK, tudi znakov kakšne borelije ni... Očitno je to to... HIPOTIROZA ali premajhno delovanje ščitnice. Sedaj je to prišlo do izraza, ker je telo bilo precej utrujeno od vseh tekov (po eni strani še dobro da je, ker večino ljudi se tega sploh ne zaveda, da ima težave s ščitnico, kar je najslabše, s časom pa ti peša tudi srce).... Še dobro, da tek ni kriv za to ;))))))) Ali pač? Mah neeeeee ;)))))

Da te lahko hormoni tako zdelajo si človek res ne more predstavljat... trenutno gre na bolje, toda slika mi še vedno zaostaja, pojavljajo se glavoboli, mravljinčki po telesu itd... utrujenost itak....

Čakam na ultrazvok ščitnice in pregled pri tirologu, ki bo določil ali se bo stanje izboljšalo sčasoma samo ali bo potrebno doživljensko jemat tabletke za nadomeščanje hormonov... Načeloma mi je vseeno, samo da se normalno počutim in normalno vidim, ter kar je najpomembneje, da normalno migam! ;)

Groza... ampak nekako že bo... počasi začenjam na kolesu obremenjevat telo, sem se tudi malo zredil (cca. 2 kg), je že čas da začnem ;))))

Po enem mesecu tekaške odsotnosti, se mi zdi, da nisem tekel že trinajst let ;) Komaj čakam, da se lahko zopet normalno obujem superge in zaženem na Slivnico ter cel čas po internetu iščem teke, ki se jih bom udeležil.

Včeraj celo naredil 20 km na kolesu... hurej ;))

Naj zaključim naslov - Zelo si želim teči, pa mi telo še ne da to v tej meri kot bi rad.... Sicer se pa zavedam - počasi se daleč pride ;)))

Upam, da se naslednjič javim z novim tekaškim ali kolesarskim podvigom ,)))
Do takrat pa bova z Lenčico počivala na sončku ;))))


torek, 3. julij 2012

30.6. - 1.7.2012 - Iz Cerknice v Portorož

Vedno razmišljam o raznih podvigih, ki so velikokrat za ostale nore ali celo butaste ideje... Seveda kar se teka tiče...
Pa pred cca. mesecem dni pride na dan s krasno idejo Sašo iz Plesnega društva kolesar - teči iz Cerknice v Portorož. Seveda se temu ni moč upreti ;) Takoj za... Nabere se nas 8 - 4 tekači in 4 kolesarji za spremstvo, poleg pa bi imeli še vozilo s šoferjem seveda ;)))
S potjo bi opravili v dveh dneh - prvi dan Cerknica - Rodik, kjer prespimo na kmečkem turizmu Pri Friščevih (prijaznost in postrežba na višku - priporočam), drugi dan Rodik - Portorož, s ciljem na drugem (najdaljšem) pomolu s skokom v vodo.
Organizacija v polnem teku, trase določene. Prvi dan po tej poti in drugi dan tu.
Dolžina prvi dan: 59,4 km (na koncu realno 70 km)
Dolžina drugi dan: 52,6 km (na koncu realno 50 km)
Dva dni pred štartom ostanemo brez dveh sotrpinov torej nas bo štartalo 3 tekači in trije kolesarji.

Končno je tu sobota, 30.6.2012, ura 6:00, ko zvoni budilka, kavica, mini zajtrk, končno pakiranje in proti Peščenku, kjer je dogovorjeno zbirno mesto. Ura 8:00 fotkanje, pakiranje stvari v avto in štart.

Tik pred štartom...

Pot se prične preko Cerkniškega jezera, na vas Otok, potem se izognemo javornikom, pa se kljub temu dvigamo za cca. 300 mnv in sledi prva pavza pri "Šajnnovem gradu". Tek potek brez gelov in podobnih prčkarij, zato se usedemo in si privoščimo domače klobase, kruh, pecivo, pa še dve stvari, ki jih je spekla Jana, naša šoferka spremljevalnega vozila, ki so fantastične... njmi njami.. senčka, vreme super, poskrbljeno za jest in pit, bi najraje kar tam ostal, a kaj ko nas čaka še večji del poti.

Postojanka pri "Šajnovem gradu" in njami, njami klobase... ;))

Nadaljujemo do Pivke, kjer je predviden postanek v največji vročini. V Pivko pritečemo ob 13 uri po čistemu soncu izmučeni in dehidrirani. Privoščimo si dolg, cca. 3 in pol urni postanek in počivanje v senčki pri gostišču Kara. Tu je za nami cca. 35 km poti.

Počitek v Pivki...

Ob 16:30 krenemo proti Parku vojaške zgodovine, sledi kratek, nekajminutni ogled parka in akcija dalje...


Tacga bova imela, ko bova velika... ;)))

Od tu dalje do Neverk, kjer lepo diši po piščančkih (farme), oda tam dalj pa se pot nekam nepričakovano pične vzpenjati. Od samega štarta smo imeli v mislih, da se dvigujemo v začetnem delu preko Javornikov, preostali del pa nekoliko gor - dol, vendar s poudarkom na dol... Ma sanja svinja kukuruz, a kukuruza nema;))) mi pa stalno tečemo v klanec... pa saj ne gremo na Snežnik ali smo pač toliko zgrešili???? ;)))
In res, klanc ani konec, le še bolj se prične vzpenjati. Naenkrat zagledamo odcep za pešpot na Vremščico... aha, torej tam je klanec, cesta pa se bo sedaj zravnala..... pa ja de!!! Ma ne me basat... gor, pa gor pa še malo gor pa.... dejansko smo prišli pod Vremščico! Jah kaj čmo, nismo vedeli... končno prispemo na vrh prevala in sledi spust, ki se prav tako vleče kot Italijanske špagete. Po pretečenih 50 km ravno ne paše tek navzdol... Načeloma naj bi imeli do cilja le še maksimalno 10 km.
Kruta realnost.
Sredi spusta po pregledu karte in uporabi GPS-a ugotovimo, da je pot v resnici nekoliko daljša in da imamo do konca še 20 km???? Takrat mi pridejo na misel prav sočne kletvice, pa ne bi sedaj o njih. Vsi napsihirani gremo dalje. Kolega naleti na težave z dihanjem, itak se nameravamo ustavit in se malo osvežimo...

Pričetek Občine Divača...

Pavza na koncu spusta...

Nadaljujemo proti Dolnjim Ležečam in se prej odcepimo proti Brežec pri Divači.... Takoj zatem sledi odcep za Betajno in dalje v Škocjan...

Razpoloženje se je dvignilo ;)

Razpoloženje tu nekoliko bolje ja, toda zame ne za dolgo... kmalu po odcepu za Betajno me začne dušiti... tek je zame preprosto nemogoče dejanje. Potem mi kapne... Tekli smo mimo travnikov, kjer so kmetje balirali... v zraku polno prahu, jaz pa alergičen na neko določeno vrsto trave... Nekako pridemo v Matavun, toda naše spremljevalno vozilo je šlo po drugi, daljši poti... v avtu pa tablete proti alergiji... edini del, kjer smo se oddaljili od vozila, pa ravno tu.. Murphy ni kaj... vem, da s tekom ne bo šlo več naprej in da morma stran od travnikov, nekam, kjer je bolj vetrovno... Ni druge... Z Lenčem zamenjava... ona gre teči, jaz okoli s kolesom teh nekaj kilometrov do cilja v Rodiku.
Pozno, okoli 22:00 ure po 70 km poti prispemo do prenočišča v Rodiku... Tam pa udri po hrani.....



Spat! Drugi dan je treba zgodej vstat...hihi
Nedelja, 1.7.2012 ob 6:30 dogovorjeni za kavico, zajtrk spustimo, ker bo peklensko... vroče mislim... noge nekoliko trde, ampak po 2 km bodo kot nove ;)
Kljub zgodnji uri tek po soncu ni nekaj, kar bi si srčno želel;))) Mah teh 50 km do Portoroža.. kaj pa je to;)))


Tečemo po konstantnem ritmu, brez vstavljanja, saj bi radi pobegnili žgočemu soncu... Pijemo kot žolne...
V glavne trasa poteka po glavni cesti do Kozine, potem pa po "stari" cesti proti morju... Na srečo prometa ni veliko... Mimo Viki burgerja se spustimo na Črni kal, prehitimo ploščatega zajca na cesti, potem pa naprej proti Kopru....

Vmes obvezna slika pri tabli Občina KOPER!


In v tej smeri je cilj ja... ;))))

Mimo napisa Vina Koper, pokopališča pridemo do planiranega mesta za prvi večji počitek... Pri Žusterni v Kopru. za nami cca. 37 km... Voda, voda in še enkrat voda... Tam zaspim in se po nekaj minutah zbudim ves zmečkam... govorijo o odhodu, jaz pa ves mutast;))) Ker sonce resnično ni moj velik prijatelj in mi v glavi kuha, izčrpan pa sem še od gorkega maratona, potovanja v Kočevje pa še kaj je bilo vmes, zato se raje odločim, da nasledjni dve posaji - nekaj km raje odidem z avtom, da se ohladim... Ura pri odhodu iz Kopra je bil namreč 13:00. Vroče je pa tako ali tako tudi ob osmih zvečer;))) Sonja in Sašo v spremstvu kolesarjev nadaljujeta sama. Z Jano jih počakava pred tunelom (Parenzanka), od koder bom tekel naprej do cilja na pomol v Portorožu.
V Portorož na cilj prispemo ob 14:30 na soncu miljon stopinj celzija.... in srečni kot norci flik v vodo... no ostali so verjetno še kaj razmišljali, jaz sem včasih prehiter zase.... v zraku pri skoku v vodo se spomnim, da imam s seboj telefon... o supeeeer! jah ni kaj...

Super družba, odlična organizacija, najboljši suport - zahvala gre tu predvsem šoferki Jani, ki se  nas je načakala, pohvale kolegoma Sašu in Sonji za premagano celotno traso in vsem trem kolesarjem Nini, Alenki in Sreču.
Zahvala gre tudi Nininim staršem, ki so nas pričakali pred ciljem in prinesli Laško pivo na plažoooo in nas še na koncu pogostili, da smo pridobili nove moči za pot domov;))) eni na vlak drugi v avto ;)

Bilo je fenomenalno!!!! Kaj je naslednje?

Pred tunelom Valeta (550 m)...

... in okopani, nič več smrdeči  v cilju ;)))

Povzetek:
Skupna dolžina poti: 120 km
Višinski metri: cca. 850 mvr - pa naj še kdo reče da se za na morje ni treba vzpenjat!
Temperatura v senci v nedeljo: 34 st. C
Dehidracija: močna ;))))
Počutje: psihično odlično, fizično .... hmmm.. raje ne bi...

Sem pa ugotovil nekaj drugega: v dveh tednih sem naredil več kot 4 maratone, od tega en gorski, vse pa je potekalo na 30 + st. C... Kaj naj drugega pričakujem kot to, da bom sesut... Sledi večdnevni počitek....

Še nekaj slik: