Plan jesen 2013 - Velika Krpanova pot - 91 km

Lanski plan - preteči Veliko Krpanovo pot v kosu je spodletel, zaradi nenadnih zdravstvenih težav.... toda ne damo se ;)

Letos mora uspeti! Neuspeh ni opcija!

Pred časom so jo v kosu pretekli trije stari maherji ultraških preizkušenj Zajc, Ečo in Avi.... pa verjetno še kdo...
Potrebno počasi začeti planirat, v kosih pregledati traso, jo detajlno preučit, potem se jo lotit... s pametjo ne silo.
Kako je že rekel Homer: Ideja dela dobrega drvarja, ne moč!

Najpomembnejši člen je podpora - psihična in fizična - dobra spremljevalna ekipa. Tu računam na Lenčico ;), na so-tekača pa Knapovga sina;) Sašota... Lani sva se že menila nekaj na to temo...
Kot predpripravo bom izkoristil letošnji tek od Cerknice do Portoroža - gremo v režiji PDK... - 15.6.2013.
Krpanovo bi obdelal jeseni.....

Letošnje leto, za razliko od lanskegaeen bo polno nepomembnih tekem, sile in gnanja po uspešnih nastopih. Bo le spontano tekanje.... k tej logiki te pripelje miselnost Scotta Jureka in somišljenikov.... Scott ne uporablja intervalnih tekov, štoparice, merjenja hitrosti, ne opazi napetosti, le uživa - teče! Sproščeno, lahko bi rekli Tarahumarsko ;). Tisti, ki ne ve o čem govorim, naj prime v roke knjigo Born to run (Rojeni za tek) in se bo najverjetneje kmalu strinjal z menoj.

OK, tak je letošnji plan.

Bistvo: tek, uživanje, zabava, družba.....

Nekaj tehnikalij glede Velike Krpanove poti:
- dolžina: cca. 91 km, če preveč ne zalutaš
- višinski metri: precej ;)

...... mah pustmo tehnikalije - smo rekli - uživajmo....

Trasa je takale: http://www.postojna.si/dokument.aspx?id=2836

Lepa ne? Se strinjam....

Več v prihodnjih postih....

lp, JaC

FORMAraton - 20.4.2013

Tudi letos nisem smel manjkati ;) Kaj veliko o tem teku ni potrebno pisati, saj gre za precej znano stvar...

Prijavili smo dve ekipi - PDK I in PDK II... (Plesno društvo kolesar)

Vreme nas je presenetilo, zato se je na koncu udeležilo tudi cca. 400 tekačev... 

Organizacija super... Timinga in tudi naša ;) 

Malo pred deveto postavimo arafat . šotor, pohitimo s pripravami, nato pa udri na štart ;) ob 9:00 začnemo mleti.... naredimo en krog, nato uredimo našo bazo do konca.... 

Jah ni druge, gremo šteti kroge. Krog je tudi letos dolg slaba 2 km...tečemo po isti trasi kot lani - Tivoli.

v kosu nacepam 10 krogov, kar znaša cca. 20 km, nato eno pavzico in gasa dalje ;) V vsakem krogu me počakajo sladice, salama, pijača, .... ma ni da ni ;))) hrane in pijače smo imeli, kot da gremo za tri tedne v Dachau ;)

Da ne dolgovezim.... Na koncu sem naredil okroglih ;) 25 krogov, kar znaša slabih 50 km... zame, ki sem najdaljšo razdaljo letos pretekel 15 km, je to super dosežek... 

Kot PDK I smo skupaj namleli dobrih 356 km, kar je zadostovalo za 5. mesto, PDK II pa dobrih 170 km, kar je pomenilo 13. mesto - SUPER!!!!!!!

Kako smo preživeli dan, se vidi tu: FOTKE

Bravo vsem!

Gremo dalje ;)

Back in action.... ;)

Že precej časa je minilo, odkar sem zadnjič napisal kaj tekaškega....
Počutje gre na bolje ;), vreme tudi, skrajni čas da kakšno tekaško ušpičimo....

Letos začel leto z bistveno manj kilometrov... kolikor sta pač vreme in volja dopuščala. Letošnja ponovoletna odločitev je bila  da se več ne udeležujem vseh tekaških prireditev povprek, ampak se zgolj omejim na daljše variante ter kakšen gorski tek...

Tako se treningi izvajajo večinoma na Slivnici, kadar sem v Kočevju pa se podim po Stojni - Livoldski vrh, Fridrihštajn, Mestni vrh, ...

Počasi se je potrebno pripravit na tek od Cerknice do Portoroža.... letošnja izvedba bo 15.6.2013.

Zaenkrat toliko ob naslednji priložnosti kaj več ;)

Tek na Fridrihštajn (464 - 956 mnv) 

Zimsko preganjanje po Stojni ;)

Na Slivnici s Slivniško kraljico ;)

Fridrihštajn - ostanki gradu, v ozadju Kočevje

Planota pod Slivnico

Špička (Begunje pri Cerknici)

Test nove Salomonove pridobitve ;)

Doooolgih 12 km... in test Suunto Ambit HR

Končno sem toliko pri sebi, da se lahko spravim na kak tek... tokrat mi je uspelo celo preteči 12,6 km, brez kakega problema... hureeeeej!

11.8. lepo sobotno jutro... sonček boža čez okno..;) nič, vstat, pojest nekaj malega in testirat novo pridobitev - SUUNTO AMBIT HR... za ta denar nisem smel spustiti priložnosti, dobil sem jo namreč več kot 25% ceneje kot jo ponujajo slovenski ponudniki... juhuhu... ;)

Gremo na tek okoli Cerkniškega jezera... začnem počasi, skupaj z Lenč, potem pa brez težav pazljivo stopnjujem in gleda na pulz ;) Po nekaj kilometrih lahko teče normalno v tempu 5 min/km do 5:30 min/km... suprca, glede na to, da več kot mesec dni nisem migal... kaj nisem migal, samo ležal sem ;)

Suunto je pač Suunto... natančnost GPS vrhunska, odzivnost super, malo morje prikazov, me pa nekaj moti - ne moreš sam nastavit, kaj naj ti na določenem display-u prikazuje... Namreč pri prejšnji uri Polar rs800 cx lahko to vse urediš dokaj enostavno... glavno je to, da ima notranji GPS, ura z delovanjem GPS zdrži bistveno dlje kot katerakoli ura, ki deluje na enak način. Tudi Polarjev zunanjih GPS ne zdrži dolgo.

Za kako ekstremnejše testiranje bom moral še počakati, zaenkrat zadovoljstvo na višku;)

Torej prvi resnejši trening za mano... ;) Led prebit, samo še počakam na kak dodaten pregled, da vidim kaj in koliko lahko...

Gremo novim dogodivščinam naproti... Matr kaj me žre k gledam vse te tekaške prireditve, sam pa ne vem niti če bom na LJ maraton pripravljen... grrrr... Ah bo že...

Še par fotk pridobitve:

 Seveda tudi Salomon sodi poleg ;))))

Fensi ura ni kaj;))))

Ko bi, pa ne gre ;)

Ponavadi se mi dogaja ravno obratno v vročih popoldnevih, ko vem, da bi moral it na tek, po planirani trasi, pa se mi ne da in ne da... Tako se nekako mukoma odpravim in naredim začrtano pot, no včasih nekoliko skrajšano varianto ;) Načeloma takoj ko začnem se že počutim o jeeeeee super... Kaj šele na koncu... Kar razganja me od viška energije.

Tega pa ne morem reči za pretekli mesec.... Namreč po teku iz Cerknice do Portoroža, se mi naslednji dan (2.7.) pojavi razbijanje srca, postaja mi slabo, vrti se mi....???A bom zlezu skp??? Kaj se dogaja..? Jah nič, k zdravniku, očitno sem nekoliko dehidriran in izmučen od zadnjih dveh tednov, ki so bili tekaško precej naporni - 16.6. GM40, čez teden redni krajši teki, 24.6. tek iz Cerknice do Kočevja, čez teden prav tako nekaj teka, 30.6. in 1.7. tek iz Cerknice do Portoroža... itd...

Pa počivam en dan, pa drugi dan, stanje pa nič boljše... Pijem regeneracijske napitke, jem normalno, glava pa kot da ni moja. Vrtoglavica, bolečine, zmedenost, utrujenost, kot še nikoli, razbijanje srca v mirovanju, neprespanost zaradi prej omenjenih dejavnikov itd.... Skratka čudno za nekoga, ki je enkrat na dve leti pri zdravniku zaradi gripe ali podobnega, sedaj pa s telesom nič ne štima...

Pri zdravniku naredimo EKG, ki je OK, vzamejo kri in ni sledi o pomanjkanju elektrolitov...Tudi če ej bilo, sem že nadoknadil...  Kaj mi pa potem je... Pravijo, da očitno sem preforsiran, naj počivam in bo minilo... Počutje - ???? za umret...;) Napotijo me še na Nevrološko kliniko, ker sem lokalno postajal mravljinčast in zenice so bile različno široke... svašta.... Na nevrološki ugotovijo, da je vse OK, očitno je le telo nekoliko raztreseno... ok, ok, prav...

Pa počivajmo, če je že potrebno... pa saj drugega nisem niti mogel... OK, po celotedenskem ležanju in sedenju je napočil čas, ko smo imeli dogovorjeno za morjeeeeee.... Mah kje se mi da še na morje, če ne morem nič, res nič... grozaaa.

V petek planiran odhod, ampak se ne zberem in opogumim za odhod, zato počakava še eno noč (če bo slučajno kaj bolje :::)))) optimist zmešani). Nekoliko bolje, toda sredi noči me za nameček še uščipne v vratu, tako da se mi pričnejo še močne bolečine v glavi in vratu.... Super kombinacija vsega...

Namesto ob 4:00 uri se tako na morje odpraviva ob 11:00... Da ne govorim o gužvi pri trajektu... raje ne bi sedaj o tem ;)

Tako je sledilo 12 dni izležavanja, premikanja po plaži, brez enega samega teka, kljub temu, da sem imel vse trase, za skoraj vsak dan že v glavi... Še hodil sem težko... očitno to ni utrujenost... hmmmmm... Potem pa cel čas razmišljaš kaj ti je in je itak vse še slabše! Slabo počutje nikakor ne mine...

Prideva domov in me moja sestra (tudi moja osebna zdravnica - še dobro da imamo v zdravstvu veze, kako bi šele čakal povsod če jih ne bi imel ;)))) ) napoti na odvzem krvi da pregledamo še delovanje ščitnice...
REZULTATI čez nekaj dni povedo, da imam res malenkost povišan TSH, ostalo vse OK, tudi znakov kakšne borelije ni... Očitno je to to... HIPOTIROZA ali premajhno delovanje ščitnice. Sedaj je to prišlo do izraza, ker je telo bilo precej utrujeno od vseh tekov (po eni strani še dobro da je, ker večino ljudi se tega sploh ne zaveda, da ima težave s ščitnico, kar je najslabše, s časom pa ti peša tudi srce).... Še dobro, da tek ni kriv za to ;))))))) Ali pač? Mah neeeeee ;)))))

Da te lahko hormoni tako zdelajo si človek res ne more predstavljat... trenutno gre na bolje, toda slika mi še vedno zaostaja, pojavljajo se glavoboli, mravljinčki po telesu itd... utrujenost itak....

Čakam na ultrazvok ščitnice in pregled pri tirologu, ki bo določil ali se bo stanje izboljšalo sčasoma samo ali bo potrebno doživljensko jemat tabletke za nadomeščanje hormonov... Načeloma mi je vseeno, samo da se normalno počutim in normalno vidim, ter kar je najpomembneje, da normalno migam! ;)

Groza... ampak nekako že bo... počasi začenjam na kolesu obremenjevat telo, sem se tudi malo zredil (cca. 2 kg), je že čas da začnem ;))))

Po enem mesecu tekaške odsotnosti, se mi zdi, da nisem tekel že trinajst let ;) Komaj čakam, da se lahko zopet normalno obujem superge in zaženem na Slivnico ter cel čas po internetu iščem teke, ki se jih bom udeležil.

Včeraj celo naredil 20 km na kolesu... hurej ;))

Naj zaključim naslov - Zelo si želim teči, pa mi telo še ne da to v tej meri kot bi rad.... Sicer se pa zavedam - počasi se daleč pride ;)))

Upam, da se naslednjič javim z novim tekaškim ali kolesarskim podvigom ,)))
Do takrat pa bova z Lenčico počivala na sončku ;))))

30.6. - 1.7.2012 - Iz Cerknice v Portorož

Vedno razmišljam o raznih podvigih, ki so velikokrat za ostale nore ali celo butaste ideje... Seveda kar se teka tiče...
Pa pred cca. mesecem dni pride na dan s krasno idejo Sašo iz Plesnega društva kolesar - teči iz Cerknice v Portorož. Seveda se temu ni moč upreti ;) Takoj za... Nabere se nas 8 - 4 tekači in 4 kolesarji za spremstvo, poleg pa bi imeli še vozilo s šoferjem seveda ;)))
S potjo bi opravili v dveh dneh - prvi dan Cerknica - Rodik, kjer prespimo na kmečkem turizmu Pri Friščevih (prijaznost in postrežba na višku - priporočam), drugi dan Rodik - Portorož, s ciljem na drugem (najdaljšem) pomolu s skokom v vodo.
Organizacija v polnem teku, trase določene. Prvi dan po tej poti in drugi dan tu.
Dolžina prvi dan: 59,4 km (na koncu realno 70 km)
Dolžina drugi dan: 52,6 km (na koncu realno 50 km)
Dva dni pred štartom ostanemo brez dveh sotrpinov torej nas bo štartalo 3 tekači in trije kolesarji.

Končno je tu sobota, 30.6.2012, ura 6:00, ko zvoni budilka, kavica, mini zajtrk, končno pakiranje in proti Peščenku, kjer je dogovorjeno zbirno mesto. Ura 8:00 fotkanje, pakiranje stvari v avto in štart.

Tik pred štartom...

Pot se prične preko Cerkniškega jezera, na vas Otok, potem se izognemo javornikom, pa se kljub temu dvigamo za cca. 300 mnv in sledi prva pavza pri "Šajnnovem gradu". Tek potek brez gelov in podobnih prčkarij, zato se usedemo in si privoščimo domače klobase, kruh, pecivo, pa še dve stvari, ki jih je spekla Jana, naša šoferka spremljevalnega vozila, ki so fantastične... njmi njami.. senčka, vreme super, poskrbljeno za jest in pit, bi najraje kar tam ostal, a kaj ko nas čaka še večji del poti.

Postojanka pri "Šajnovem gradu" in njami, njami klobase... ;))

Nadaljujemo do Pivke, kjer je predviden postanek v največji vročini. V Pivko pritečemo ob 13 uri po čistemu soncu izmučeni in dehidrirani. Privoščimo si dolg, cca. 3 in pol urni postanek in počivanje v senčki pri gostišču Kara. Tu je za nami cca. 35 km poti.

Počitek v Pivki...

Ob 16:30 krenemo proti Parku vojaške zgodovine, sledi kratek, nekajminutni ogled parka in akcija dalje...

Tacga bova imela, ko bova velika... ;)))

Od tu dalje do Neverk, kjer lepo diši po piščančkih (farme), oda tam dalj pa se pot nekam nepričakovano pične vzpenjati. Od samega štarta smo imeli v mislih, da se dvigujemo v začetnem delu preko Javornikov, preostali del pa nekoliko gor - dol, vendar s poudarkom na dol... Ma sanja svinja kukuruz, a kukuruza nema;))) mi pa stalno tečemo v klanec... pa saj ne gremo na Snežnik ali smo pač toliko zgrešili???? ;)))
In res, klanc ani konec, le še bolj se prične vzpenjati. Naenkrat zagledamo odcep za pešpot na Vremščico... aha, torej tam je klanec, cesta pa se bo sedaj zravnala..... pa ja de!!! Ma ne me basat... gor, pa gor pa še malo gor pa.... dejansko smo prišli pod Vremščico! Jah kaj čmo, nismo vedeli... končno prispemo na vrh prevala in sledi spust, ki se prav tako vleče kot Italijanske špagete. Po pretečenih 50 km ravno ne paše tek navzdol... Načeloma naj bi imeli do cilja le še maksimalno 10 km.
Kruta realnost.
Sredi spusta po pregledu karte in uporabi GPS-a ugotovimo, da je pot v resnici nekoliko daljša in da imamo do konca še 20 km???? Takrat mi pridejo na misel prav sočne kletvice, pa ne bi sedaj o njih. Vsi napsihirani gremo dalje. Kolega naleti na težave z dihanjem, itak se nameravamo ustavit in se malo osvežimo...

Pričetek Občine Divača...

Pavza na koncu spusta...

Nadaljujemo proti Dolnjim Ležečam in se prej odcepimo proti Brežec pri Divači.... Takoj zatem sledi odcep za Betajno in dalje v Škocjan...

Razpoloženje se je dvignilo ;)

Razpoloženje tu nekoliko bolje ja, toda zame ne za dolgo... kmalu po odcepu za Betajno me začne dušiti... tek je zame preprosto nemogoče dejanje. Potem mi kapne... Tekli smo mimo travnikov, kjer so kmetje balirali... v zraku polno prahu, jaz pa alergičen na neko določeno vrsto trave... Nekako pridemo v Matavun, toda naše spremljevalno vozilo je šlo po drugi, daljši poti... v avtu pa tablete proti alergiji... edini del, kjer smo se oddaljili od vozila, pa ravno tu.. Murphy ni kaj... vem, da s tekom ne bo šlo več naprej in da morma stran od travnikov, nekam, kjer je bolj vetrovno... Ni druge... Z Lenčem zamenjava... ona gre teči, jaz okoli s kolesom teh nekaj kilometrov do cilja v Rodiku.

Pozno, okoli 22:00 ure po 70 km poti prispemo do prenočišča v Rodiku... Tam pa udri po hrani.....

Spat! Drugi dan je treba zgodej vstat...hihi
Nedelja, 1.7.2012 ob 6:30 dogovorjeni za kavico, zajtrk spustimo, ker bo peklensko... vroče mislim... noge nekoliko trde, ampak po 2 km bodo kot nove ;)
Kljub zgodnji uri tek po soncu ni nekaj, kar bi si srčno želel;))) Mah teh 50 km do Portoroža.. kaj pa je to;)))

Tečemo po konstantnem ritmu, brez vstavljanja, saj bi radi pobegnili žgočemu soncu... Pijemo kot žolne...
V glavne trasa poteka po glavni cesti do Kozine, potem pa po "stari" cesti proti morju... Na srečo prometa ni veliko... Mimo Viki burgerja se spustimo na Črni kal, prehitimo ploščatega zajca na cesti, potem pa naprej proti Kopru....

Vmes obvezna slika pri tabli Občina KOPER!

In v tej smeri je cilj ja... ;))))

Mimo napisa Vina Koper, pokopališča pridemo do planiranega mesta za prvi večji počitek... Pri Žusterni v Kopru. za nami cca. 37 km... Voda, voda in še enkrat voda... Tam zaspim in se po nekaj minutah zbudim ves zmečkam... govorijo o odhodu, jaz pa ves mutast;))) Ker sonce resnično ni moj velik prijatelj in mi v glavi kuha, izčrpan pa sem še od gorkega maratona, potovanja v Kočevje pa še kaj je bilo vmes, zato se raje odločim, da nasledjni dve posaji - nekaj km raje odidem z avtom, da se ohladim... Ura pri odhodu iz Kopra je bil namreč 13:00. Vroče je pa tako ali tako tudi ob osmih zvečer;))) Sonja in Sašo v spremstvu kolesarjev nadaljujeta sama. Z Jano jih počakava pred tunelom (Parenzanka), od koder bom tekel naprej do cilja na pomol v Portorožu.
V Portorož na cilj prispemo ob 14:30 na soncu miljon stopinj celzija.... in srečni kot norci flik v vodo... no ostali so verjetno še kaj razmišljali, jaz sem včasih prehiter zase.... v zraku pri skoku v vodo se spomnim, da imam s seboj telefon... o supeeeer! jah ni kaj...

Super družba, odlična organizacija, najboljši suport - zahvala gre tu predvsem šoferki Jani, ki se  nas je načakala, pohvale kolegoma Sašu in Sonji za premagano celotno traso in vsem trem kolesarjem Nini, Alenki in Sreču.
Zahvala gre tudi Nininim staršem, ki so nas pričakali pred ciljem in prinesli Laško pivo na plažoooo in nas še na koncu pogostili, da smo pridobili nove moči za pot domov;))) eni na vlak drugi v avto ;)

Bilo je fenomenalno!!!! Kaj je naslednje?

Pred tunelom Valeta (550 m)...

... in okopani, nič več smrdeči  v cilju ;)))

Povzetek:
Skupna dolžina poti: 120 km
Višinski metri: cca. 850 mvr - pa naj še kdo reče da se za na morje ni treba vzpenjat!
Temperatura v senci v nedeljo: 34 st. C
Dehidracija: močna ;))))
Počutje: psihično odlično, fizično .... hmmm.. raje ne bi...

Sem pa ugotovil nekaj drugega: v dveh tednih sem naredil več kot 4 maratone, od tega en gorski, vse pa je potekalo na 30 + st. C... Kaj naj drugega pričakujem kot to, da bom sesut... Sledi večdnevni počitek....

Še nekaj slik: